"Kratko, a prijetno",bi lahko rekla za dneve, ki sem jih preživela v Bohinju, točneje v Bohinjski Bistrici. Prvi dan je bil precej naporen. Pot je vodila od planine Blato proti planini Laz. Ura je bila komaj 8. Debeli hrib nad planino se je že kopal v soncu, na planini pa se je slišal kravji zvonec, mukanje krav in rezgetanje konja .Po kratkem klepetu z pasterico in ogledu sicer ne velike planine, je pot vodila naprej proti planini Krstenica.Ob prihodu na planino mi je zastal dih, kajti cvetja je bilo toliko, kot če bi prišla v cvetlični vrt. Seveda tudi planik ni manjkalo.Okoliški vršaci so se kopali v soncu.Kot na dlani so bili vidni: meni tako ljubi Viševnik, mali in veliki Draški vrh , mogočni Tosc,Triglav, Mišelj vrh in kaj biji če načtevala. Vzdihovanja ni bilo konec. Na vrsti je bila malica, ki je seveda obvezna, ko prideš na cilj.Sledil je spust na planin Blato, kjer je potrpežljivo čakal jekleni konjiček. Sledil je najlepši del dneva- kopanje v jezeru.Dan se je zaključil z lahko večerjo. Naslednji dan je bil na sporedu ogled izvira Bohinjske Bistrice.Krožna pot je dolga 3 ure, seveda s postanki za fotografiranje in uživanje lepot. Po kosilu pa spet kopanje v jezeru, ki je pravi biser.Škoda, da se je vreme v nedeljo pokvarilo. Torej bilo je res kratko , a lepo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar