Nekega meglenega turobnega dne se odpravim s prijateljico na izlet na Ratitovec. Začetek ni bil nič kaj spodbuden. Sama megla. Višje, ko greva vedno gostejša in vedno bolj mokra je bila. Nenadoma v gozdu skozi gola drevesa prodrejo sončni žarki. Neverjetno! Ali je to mogoče? Ali nama je uspelo priti na tako zaželjeno sonce . Višje kot se spenjava močnejša je bila njegova moč. Ko prideva na vrh, je ves trud poplačan. Hribi se kopljejo v soncu. Ob pogledu v dolino dobi človek občutek, da je nekje na otočku in je vse okrog njega morje. Nepozaben pogled in nepozabni občutki. Za človeka, ki uživa v naravi in v naših prelepih hribih, je to največji užitek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar